logo

European Society of Arachnology

European Spider of the Year 2008

Hišni pajek - Tegenaria spp.

Evropski pajek leta 2008

Tegenaria atrica

Peter Jäger & Matjaž Gregorič

Kdo jih ne pozna: veliki, temni, kosmati pajki, ki se pojavijo v kopalni kadi ali umivalniku in - predvsem zaradi svoje velikosti in kontrasta proti beli podlagi - povzročijo burno reakcijo pri ljudeh. To so večinoma hišni pajki, ki niso niti strupeni, niti nevarni. Vseeno pa so ravno takšna srečanja tisto, kar najbolj škodi odnosu med pajki in številnimi ljudmi.

V letu 2008 je bil za pajka leta izbran hišni pajek (rod Tegenaria). Žirija se ni mogla spomniti kandidata, ki bi bolje opisal tipično nerazumen strah ljudi pred temi osmeronogimi živalmi. S to potezo bi arahnologi radi vzbudili zanimanje ali vsaj razumevanje sveta okoli nas. Pajka leta so tretjič izbirali na evropski ravni. Glede na to, da ne živi vsaka vrsta v vsaki državi, smo vpeljali novost in tako bo letos v središču pozornosti celoten rod. Vsaka država pa bo potem izbrala svojo značilno vrsto.

V Evropi najdemo okoli 70 od skupno 130 vrst na svetu. Na podeželju gradijo svoje mreže pod kamenjem, v votlih deblih, pod koreninami dreves in med gosto vegetacijo, v naseljih pa hvaležno zasedejo tudi mnoge alternativne habitate.

Hišni pajki iz rodu Tegenaria gradijo ploščate mreže, ki jih tipično najdemo v kotu sobe. Na tem mestu pajek najlažje raztegne svojo mrežo in potem namesti svoje lijakasto zatočišče. Ti nočno aktivni pajki v njem nepremično preživijo večino časa. Zatočišče je zgrajeno tako, da je čim bolj skrito in varno pred dežjem. Ostali del mreže pa se, za razliko od zatočišča, lahko razteza daleč v sobo.

Ko kakšna žuželka pade na ploščat del mreže povzroči vibracije, ki jih pajek takoj zazna. Ta hitro kot blisk steče k plenu, ga ugrizne in vbrizga strup. Manjši plen takoj odnesejo v zatočišče, pri velikem plenu pa se Tegenaria tipično najprej umakne v zatočišče in počaka, da strup začne učinkovati. S ponavljajočimi ugrizi lahko obvladajo tudi velik plen, ki ga nato zaužijejo na varnem v zatočišču.

Velikost teh pajkov je impresivna. Dolgonogi samci lahko imajo razpon nog tudi čez 10 cm, kar seveda ne pripomore k prepričevanju ljudi, ki o pajkih ne vedo dovolj, da ti dejansko niso nevarni. Znanstveniki so s preizkusi na sebi pokazali, da tudi če hišnim pajkom ob ugrizu uspe predreti kožo, učinek strupa nima opaznejšega učinka. Večinoma se opazi samo ugriz, ki se ga čuti kot pik bucike. Omembe vreden je tudi podatek, da celo strokovnjaki potrebujejo precej spretnosti in potrpljenja, da pajke pripravijo do ugriza, ne da bi jih ob tem poškodovali. Vseeno je torej ali pajka poberete iz kopalne kadi z golo roko ali kozarcem, da ga varno izpustite na prostost. V bistvu s tem niste pajka samo rešili zanesljive smrti, ampak tudi prišli v stik z naravnim okoljem okoli vas.

Tegenaria spp.

Podporna društva:

Literatura

► BAIRD, C.R. & R.L. STOLTZ (2002) Range expansion of the Hobo spider, Tegenaria agrestis, in the northwestern United States (Araneae, Agelenidae). J. Arachnol. 30: 201-204.  ► BARRIENTOS, J. A. & C. RIBERA (1988) Algunas reflexiones sobre las especies del grupo "atrica", en la Peninsula Ibérica (Araneae, Agelenidae, Tegenaria). Rev. Arachnol. 7 (4): 141-162.  ► BELLMANN, H. (1997) Kosmos-Atlas Spinnentiere Europas. Stuttgart, Kosmos: 304 S.  ► BRIGNOLI, P.M. (1971) Su alcune Tegenaria D'Ispagna (Araneae, Agelenidae). Mem. Mus. Civ. St. Nt. Verona 18: 307-312.  ► CHRISTIAN, U.H. (1973) Trichobothrien, ein Mechanorezeptor bei Spinnen. Elektronenmikroskopische Befunde bei der Winkelspinne Tegenaria derhami (SCOPOLI), (Agelenidae, Araneae). Verh. Dt. Zool. Ges. 66: 31-36.  ► CRAWFORD, R. & G.H. LOCKET (1976) The occurrence of Tegenaria gigantea Chamberlin and Ivie (1935) in North America and Western Europe. Bull. Br. arachnol. Soc. 3 (7): 199.  ► HEXTER, S.H. (1982) Lungbook microstructure in Tegenaria sp. Bull. Br. arachnol. Soc. 5 (7): 323-326.  ► HOMANN, H. (1953) Wachstum und Häutung bei Spinnen. Natur und Volk 83 (1): 1-9.  ► IBARRA N., G. (1985) Egg feeding by Tegenaria spiderlings (Araneae, Agelenidae). J. Arachnol. 13: 219-223.  ► JONES, D. (1984) Tegenaria picta Simon, a spider new to Britain (Araneae: Agelenidae). Bull. Br. arachnol. Soc. 6 (4): 178-180.  ► JONES-WALTERS, L. M. (1984) A Note on Teganria agrestis (Walckenaer). Newsl. Br. arachnol. Soc. 39: 2.  ► KOCH, A. (1928) Studien über den Dotterkern der Spinnen. Z. Zellforsch. mikroskop. Anatom. 8 (2): 296-360, Taf. VII-VIII.  ► MERRETT, P. (1980) Notes on the variation, identificaton and distribution of British spiders of the Tegenaria atrica group (Araneae, Agelenidae). Bull. Br. arachnol. Soc. 5 (1): 1-8.  ► MIKULSKA, I, & L. JACUNSKI (1970) A two-headed monster of the spider Tegenaria atrica C. L. Koch. Acta Arachnol. 23 (1): 17-18.  ► NYFFELER, M., H. MOOR & R.F. FOELIX (2001) Spiders feeding on earthworms. J. Arachnol. 29: 119-124.  ► OXFORD, G. & P. CROUCHER (1997) Gone fishing...for Tegenaria. Newsl. Br. arachnol. Soc. 78: 9-10.  ► OXFORD, G. & P. MERRETT (2000) Tegenaria ferruginea (Panzer) in Britain, and differences from T. parietina (Fourcroy) (Araneae: Agelenidae). Bull. Br. arachnol. Soc. 11 (8): 331-334.  ► OXFORD, G.S. & A. PLOWMAN (1991) Do large house spiders Tegenaria gigantea and T. saeva (Araneae, Agelenidae) hybridise in the wild? - A multivarate approach. Bull. Br. arachnol. Soc. 8 (9): 293-296.  ► OXFORD, G.S. & C.J. SMITH (1987) The distribution of Tegenaria gigantea Chamberlain & Ivie, 1935 and T. saeva Blackwall, 1844 (Araneae, Agelenidae) in Yorkshire. Bull. Br. arachnol. Soc. 7 (4): 123-127.  ► OXFORD, G.S. (1981) An easily constructed holding device for the examination of live spiders. Bull. Br. arachnol. Soc. 5 (6): 278-279.  ► OXFORD, G. (1999). Tegenaria ferruginea (Panzer, 1804): an agelenid spider new to the British list. Newsl. Br. arachnol. Soc. 84: 10.  ► SMITH, C.J. (1985) The Distribution of the larger Tegenaria spider species (Agelenidae) in the York area. Newsl. Br. arachnol. Soc. 42: 5-6.  ► STAUDT, A. (2007) Nachweiskarten der Spinnentiere Deutschlands (Arachnida: Araneae, Opiliones, Pseudoscorpiones).- http://www.spiderling.de/arages  ► VETTER, R.S., A.H. ROE, R.G. BENNETT, C.R. BAIRD, L.A. ROYCE, W.T. LANIER, A.L. ANTONELLI & P.E. CUSHING (2003) The distribution of the hobo spider, Tegenaria agrestis, in North America. Abstract. American Arachnol. 66: 13.